Plantažno kmetijstvo

Plantažno kmetijstvo

Kmetijstvo se razlikuje glede na gospodarstvo države. Ugotavljamo, da v nerazvitih državah poteka razprava med različnimi vrstami kmetijstva, ki so si nasprotne in celo protislovne. Po eni strani imamo tradicionalno kmetijstvo in po drugi strani plantažno kmetijstvo. Tradicionalno kmetijstvo je tisto, ki vsem kmetom zagotavlja majhno, praktično samooskrbno gospodarstvo in kolikor je mogoče oskrbuje lokalni trg. Vendar je plantažno kmetijstvo tisto, ki si prizadeva oskrbeti vse trge najbogatejših držav in za to uporablja tehnološki napredek, znan iz zelene revolucije.

V tem članku vam bomo predstavili vse značilnosti nasadnega kmetijstva in kakšen je njihov pomen za te države.

Glavne značilnosti

Plantažno kmetijstvo je znano kot kmetijsko gospodarstvo, ki se nahaja v tropski ali subtropski regiji in v katerem so večinoma zaposleni plačani delavci, s katerimi možno je komercializirati in gojiti monokulturo. Kadar ima kmetijsko območje monokulturo, ima samo eno vrsto, ki se prideluje v velikih količinah. Ti pridelki so običajno tropski proizvodi. Tako najdemo podjetje z veliko lastnino in ki neposredno izkorišča ta način gojenja.

Da bi izboljšala proizvodnjo in zmanjšala stroške, uporablja plačane zaposlene in zaposluje vse tehnična in znanstvena sredstva, ki vam jih ima zelena revolucija na dosegu roke. Ime zelene revolucije izvira iz izdelkov, ki so jim bile zagotovljene tehnološke prednosti kot rezultat industrijske revolucije. Na ta način je bilo z uvedbo teh novih tehnoloških elementov mogoče povečati produktivnost zemlje in prehraniti vedno večje prebivalstvo. Temeljni cilj zelene revolucije je odpraviti lakoto na svetu z doseganjem, da so bili vsi pridelki veliko bolj bogati, ne glede na podnebje na posameznem območju.

Vsa ta uporaba znanstvenega in tehničnega znanja v kmetijstvu je znana kot zelena revolucija. Plantažno kmetijstvo v veliki meri koristi odkritja, ki jih je prinesla zelena revolucija. Med temi prednostmi najdemo uporaba visoko donosnih sort semen z vsemi potrebnimi vložki, da lahko povečate svoje rezultate. Na ta način je mogoče povečati proizvodnjo z nižjimi stroški.

Elementi zelene revolucije

plantaže kmetijstvo nerazvite države

V tej zeleni revoluciji so bili predstavljeni nova semena, ki so bolj odporna na različne neugodne vremenske razmere. Ponavadi so bolj rustikalni in so bolj odporni na sezono suše in poplav. Da bi ta semena dobro uspevala, so za optimizacijo rezultatov potrebne namakalne strukture, posebna gnojila, nekaj pesticidov in stroji. Vse te izvedbe plantarsko kmetijstvo spreminjajo v nekakšen industrijski proces.

Najpogostejši posevki, ki jih najdemo v plantažnem kmetijstvu, so: sladkorni trs, banana, kava, kakav, kokos, heveja, arašidi, tobak, citrusi, palmovo olje, cinchona, čaj in bombaž. Upoštevajte to ta vrsta kmetijstva je v celoti posvečena enemu posevku. Posvetitev enemu posevku predstavlja tveganje za gospodarstvo, ki temelji na tej vrsti kmetijstva. In če so okoljske razmere neugodne, vplivajo na celoten nasad.

Tveganje postane še bolj opazno, če se monokultura razširi na večino nasadov v državi. Še bolj, če je gospodarstvo te države odvisno od tega izdelka. Nerazvite države, ki imajo plantažno kmetijstvo, se običajno ukvarjajo z izvozom skoraj vse svoje proizvodnje. Uspešnost te gospodarske dejavnosti Odvisno od takratnih mednarodnih cen tega izdelka. Ta cena bo posledično odvisna od povpraševanja, ki ga imajo bogate države in od drugih cenejših proizvajalcev. Z drugimi besedami, tudi plantažno kmetijstvo je zelo konkurenčno.

Tehnologija in vplivi nasadnega kmetijstva

Velike nasade te vrste kmetijstva najdemo v revnih državah. To Ne samo zato, ker so proizvodi, ki jih ponujajo te vrste nasadov, tropski. Eden glavnih razlogov za plantažno kmetijstvo v teh regijah je ta, da je zemljišče tam zelo poceni. Tako poceni je, da ko je njegova rodovitnost izčrpana, je ceneje krčiti nov gozd kot pa obnavljati zemljo.

To je eden od razlogov, zakaj kmetijski viri poslabšujejo celotno regijo, za seboj puščajo neproduktivna zemljišča in razdrobljenost naravnih habitatov. Vse to ustreza razširitvi različnih negativnih vplivov na okolje v ekosistemih, kjer živijo flora in favna, ki jih je treba ohraniti. Ker so zemljišča poceni, je bolj donosno sekati gozdove, da bi ustvarili nova kmetijska zemljišča, naravni habitati in njihovi viri se poslabšajo. V teh državah je gozdarstvo znanost, ki jo je treba še razviti.

Od šestdesetih let prejšnjega stoletja je bil velik kapital vložen v velike nasade, ki ne prihajajo iz bogatih držav, prej so avtohtoni nasadi. Kljub temu to ni velika prednost, ki jo nalagajo tem državam, saj se te soočajo s proizvodnimi težavami. V rokah bogatih držav je zagotoviti večjo dodano vrednost tem izdelkom ter njihovemu prevozu in trženju.

V državah s tovrstnimi nasadi nastaneta dva različna družbena sloja. Na eni strani imamo lastnike nasadov, bogate kmete in delavce brez zemlje, ki zanje delajo za plače. Med temi razredi so gospodarstvo, ki dopolnjuje jo majhna parcela, na kateri goji samooskrbno polikulturo. Ta parcela običajno ni primerna za tradicionalno kmetijstvo, je pa komplementarno kmetijstvo, v katerem se uporablja malo tehnoloških virov.

Če povzamemo, plantažno kmetijstvo je dober sistem za zagotavljanje poceni hrane za večino prebivalstva. Vendar ni usmerjen v zadovoljevanje povpraševanja držav, v katerih se goji. Cilj je zadovoljiti potrebe bogatih držav.

Upam, da boste s temi informacijami izvedeli več o plantažnem kmetijstvu.


Bodite prvi komentar

Pustite svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *

*

*

  1. Za podatke odgovoren: Miguel Ángel Gatón
  2. Namen podatkov: Nadzor neželene pošte, upravljanje komentarjev.
  3. Legitimacija: Vaše soglasje
  4. Sporočanje podatkov: Podatki se ne bodo posredovali tretjim osebam, razen po zakonski obveznosti.
  5. Shranjevanje podatkov: Zbirka podatkov, ki jo gosti Occentus Networks (EU)
  6. Pravice: Kadar koli lahko omejite, obnovite in izbrišete svoje podatke.